Pojdi na vsebino

Holocenski koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Holocenski koledar je sistem številčenja let, ki postavlja prvo leto na začetek holocena, geološke dobe, v kateri je človeštvo z neolitsko revolucijo prešlo od razvojne stopnje lovca-nabiralske kulture do kmetijstva in gradnje trajnih naselbin. K zdaj splošno sprejetemu gregorijanskemu koledarju doda natanko 10.000 let, torej je trenutno leto 2026 po holocenskem koledarju leto 12026.[1] Štetje s to utemeljitvijo je leta 1993 (11993 HE) predlagal italijansko-ameriški geolog Cesare Emiliani, že nekaj desetletij pred tem pa so bili podani podobni predlogi.[2][3]

Pregled

[uredi | uredi kodo]

Gre za grob približek začetka trenutne geološke epohe, holocena. Štetje let bi uskladili z vznikom prvih človeških civilizacij. Emiliani je kasneje tudi predlagal, da bi začetek holocena definirali z letom 0 po holocenskem koledarju.[4] Emilijani je s predlogom reforme koledarja želel odpraviti več pomanjkljivosti našega štetja let (Anno Domini), po katerem se ravna večina sveta. Med njimi so:[1]

  • Sistem Anno Domini nima leta nič, saj leto 1 n. št. sledi letu 1 pr. n. št., kar oteži računanje časa.
  • Leta pred našim štetjem se s premikanjem naprej po času odštevajo, kar dodatno oteži računanje.
  • Jezusovo rojstvo je manj univerzalno pomemben dogodek kot začetek holocena, zato je manj primeren za epoho.
  • Sporna ocena leta Jezusovega rojstva; sodobni zgodovinarji ocenjujejo, da je bil bolj verjetno rojen leta 4 pr. n. št. ali še prej.[5]

Pred oblikovanjem tega predloga je Emiliani zagovarjal usladitev koledarja z julijanskimi cikli oziroma začetek epohe leta 4713 pr. n. št.[1]

Ob dopolnitvi predloga je Emiliani omenil, da je tudi začetek holocena precej negotov; takratne ocene so segale od 12.700 do 10.970 let pred sedanjostjo.[6] Kasneje so znanstveniki izboljšali oceno; konsenz je leta 2013 uradno sprejela Mednarodna zveza geoloških znanosti (IUGS) in postavila datum začetka na 11.700 let pred letom 2000 (9701 pr. n. št.), kar je 300 kasneje od epohe holocenskega koledarja.[7][a]

Drugi predlogi

[uredi | uredi kodo]

Leta 1924 je Gabriel Deville predlagal Calendrier nouveau de chronologie ancienne (CNCA), ki bi se začel 10.000 let pred letom 1 n. št., enako kot v Emilianijevem predlogu.[2]

Pripadniki latvijskega neopoganskega gibanja Dievturība uporabljajo štetje Latviskā ēra, ki se začne istega leta. To se ujema z začetkom priseljevanja na ozemlje sedanje Latvije (10500–10047 pr. n. št.). Latvijsko ero je utemeljil Ernests Brastiņš leta 1934.[8][9][10]

Leta 1963 je E.R. Hope predlagal štetje Anterior Epoch (AE), prav tako z isto epoho.[3]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Čeprav se ne ujema s konsenzom, omogoča začetek pri 10.000 pr. n. št. lažjo pretvorbo od našega štetja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Emiliani, Cesare (1993). »Correspondence – calendar reform«. Nature. 366 (6457): 716. Bibcode:1993Natur.366..716E. doi:10.1038/366716b0.
  2. 1 2 Naudin, Claude (2001). De temps en temps: Histoires de calendrier [Od časa do časa: Zgodovina koledarjev]. Le Grand Livre du Mois. ISBN 2-7028-4735-8.
  3. 1 2 Hope, E.R. (1963). »The arithmetical reform of the calendar, Part I«. Journal of the Royal Astronomical Society of Canada. 57 (1): 14–23. Bibcode:1963JRASC..57...14H.
  4. ↑ Emiliani, Cesare (1994). »Calendar reform for the year 2000«. Eos. 75 (19): 218. Bibcode:1994EOSTr..75..218E. doi:10.1029/94EO00895.
  5. ↑ Rahner, Karl (2004). Encyclopedia of theology: a concise Sacramentum mundi. Continuum. str. 732. ISBN 978-0-86012-006-3. Arhivirano iz spletišča dne 27. julija 2020. Pridobljeno 8. oktobra 2020.
  6. ↑ Emiliani, Cesare (1994). »Calendar reform for the year 2000«. Eos. 75 (19): 218. Bibcode:1994EOSTr..75..218E. doi:10.1029/94EO00895.
  7. ↑ Walker, Mike; Jonsen, Sigfus; Rasmussen, Sune Olander; Popp, Trevor; Steffensen, Jørgen-Peder; in sod. (2009). »Formal definition and dating of the GSSP (Global Stratotype Section and Point) for the base of the Holocene using the Greenland NGRIP ice core, and selected auxiliary records« (PDF). Journal of Quaternary Science. 24 (1): 3–17. Bibcode:2009JQS....24....3W. doi:10.1002/jqs.1227. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. novembra 2013.
  8. ↑ Nastevičs, Uģis (2022). »Latvian Dievturība: A Study of Rituals, Their Sacred Space and Texts«. Dievturu Vēstnesis. 43 (3): 2467–2481. ISSN 2661-5088.
  9. ↑ Nastevičs, Uģis (2022). Latviešu dievturība un japāņu šintō. Rituāli, to sakrālā telpa un teksti salīdzinošā aspektā. Puzuri. ISBN 9789934906725.
  10. ↑ Brastiņš, Ernests (1934). »Latviskais laiks«. Labietis. 5: 72–73. ISSN 0456-9571.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Holocenski_koledar&oldid=6757328«