Filipinski jarek
Filipinski jarek (imenovan tudi Filipinska globina, Mindanajski jarek in Mindanajska globina) je podmorski jarek vzhodno od Filipinov. Jarek je v Filipinskem morju v zahodnem severnem Tihem oceanu in se nadaljuje v smeri SZ-JV.[1] Dolg je približno 1320 kilometrov in širok približno 30 km od središča filipinskega otoka Luzon, ki se razteza proti jugovzhodu do severnega Moluškega otoka Maluku Halmahera v Indoneziji. Na najgloblji točki jarek doseže globino 10.540 metrov.[2]
.svg)
Takoj severno od Filipinskega jarka je Vzhodnoluzonski jarek. Ločuje ju Benhamov vzpon na Filipinski plošči, njuno kontinuiteto pa prekinja in premakne.[2]
Geologija
[uredi | uredi kodo]Domneva se, da je Filipinski jarek mlajši od 8–9 milijonov let. Osrednji del Filipinskega preloma, ki je nastal v času plio-pleistocena,[15] velja za aktivno depresijo zemeljske skorje.[16] Jarek je nastal zaradi trka med Palavansko in Zamboanga ploščo. To je povzročilo spremembo geoloških procesov, ki so ustvarili subdukcijsko cono, ki spušča oceansko dno globlje. Stopnja subdukcije na teh ploščah je ocenjena na približno 15 cm na leto. Konvergentna cona danes meji na približno 45 % Filipinskega jarka.
Čeprav obstajajo obsežna območja subdukcijskih con, nekateri avtorji menijo, da ima to območje nizko seizmično aktivnost,[17] čeprav je USGS v regiji zabeležil veliko potresov z magnitudo ≥ 7,2, kot je prikazano na zemljevidu ob strani. Nazadnje je Filipinski jarek leta 2012 doživel potres z magnitudo 7,6 (potres v Samarju leta 2012). Zadel je jarek s hipocentrom na globini 34,9 km. Območja, ki mejijo na subdukcijske cone, so bila močno potresno aktivna. Leta 1897 je severni Samar doživel potres z magnitudo 7,3, južni Mindanao pa leta 1924 z magnitudo 8,2.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Do leta 1945 je Emden Deep veljala za najglobljo točko v Filipinskem jarku, saj jo je posadka nemške križarke Emden leta 1926 določila na 10.400 m globine. Leta 1945 je posadka ameriške ladje Cape Johnson s sonarjem v tem globokomorskem jarku določila globino 10.497 m; ta globina je bila pozneje po ladji poimenovana Cape Johnsons Deep. Leta 1951 je posadka danske raziskovalne ladje Galathea odkrila globino 10.540 m, ki je od takrat znana kot Galathea Deep.
Ladijske razbitine
[uredi | uredi kodo]Ker se je bitka pri Samarju zgodila nad jarkom, je jarek dom nekaterih najglobljih znanih ladijskih razbitin na svetu, vključno z dvema najglobljima: USS Samuel B. Roberts na 6890 m in USS Johnston na 6460 m.
Sedimentacija
[uredi | uredi kodo]Sedimentacija filipinskega jarka vsebuje rahlo metamorfozirane, kalc-alkalne, bazične, ultrabazične kamnine in peščena zrna.[16] Južno območje jarka vsebuje homogen modri glinasti melj in je revno z apnom. Najdena peščena zrna so vsebovala tudi svež bazaltni andezit. Domneva se, da so sedimenti, najdeni v jarkih, nastali zaradi motnih tokov. Motni tok je podvodni tok, ki se hitro premika in nosi usedline.
Pomembni potresi
[uredi | uredi kodo]To je seznam pomembnih potresov, povezanih s Filipinskim jarkom, ki so magnitude 7,0+[18]
| Leto | Lokacija | Moment magnitude | Žrtve |
|---|---|---|---|
| 1911 | na morju Mindanao, vzhodno-severovzhodno od |Barcelone | 7,7 | - |
| 1921 | na morju Mindanao, vzhodno od Baculina | 7,4 | - |
| 1943 | na morju Mindanao, vzhodno od Baculina | 7,8 | - |
| 1952 | na morju Mindanao, vzhodno-severovzhodno od Barcelone vzhodno-severovzhodno od Corteza | 7,3 | - |
| 1975 | na morju Samar, vzhodno-severovzhodno od Alugana | 7,2 | 1 |
| 1982 | na morju Catanduanes, jugozahodno od Gigmoto | 7,1 | - |
| 1988 | na morju Catanduanes, vzhodno-jugovzhodno od Bato | 7,3 | - |
| 1989 | na morju Mindanao, vzhodno-severovzhodno od Barcelona | 7,6 | 1 |
| 1995 | na morju Samar, vzhodno od Dapdapa | 7,2 | - |
| 2001 | na morju Mindanao, jugovzhodno od Lukatan | 7.5 | - |
| 2012 | na morju Samar, vzhodno od Guiuana | 7.6 | - |
| 2023 | na morju Mindanao,severovzhodno od Hinatuana | 7.6 | - |
| 2025 | na morju Mindanao, nseverovzhodno od Manaya | 7.4 | 10 |
Drugi jarki
[uredi | uredi kodo]Drugi znani jarki na Filipinih so:
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hessler, Robert R.; Ingram, Camilla L.; Yayanos, A. Aristides; Burnett, Bryan R. (1978). »Scavenging amphipods from the floor of the Philippine trench«. Deep Sea Research. 25 (11): 1029–1047. Bibcode:1978DSR....25.1029H. doi:10.1016/0146-6291(78)90585-4.
- 1 2 Deschamps, A.; Lallemand, S. (2003). »Geodynamic setting of Izu-Bonin-Mariana boninites«. V Larter, R.D.; Leat, P.T. (ur.). Intra-Oceanic Subduction Systems: Tectonic and Magmatic Processes. Geological Society, London, Special Publications. Vol. 219. str. 163–185.
- ↑ »M 7.7 - Philippine Islands region«. United States Geological Survey. 1911.
- ↑ »M 7.4 - Philippine Islands region«. United States Geological Survey. 1921.
- ↑ »M 7.8 - Philippine Islands region«. United States Geological Survey. 1943.
- ↑ »M 7.3 - Philippine Islands region«. United States Geological Survey. 1952.
- ↑ »M 7.2 - Samar, Philippines«. United States Geological Survey. 1975.
- ↑ »M 7.1 - Catanduanes, Philippines«. United States Geological Survey. 1982.
- ↑ »M 7.3 - Catanduanes, Philippines«. United States Geological Survey. 1988.
- ↑ »M 7.6 - Mindanao, Philippines«. United States Geological Survey. 1989.
- ↑ »M 7.0 - Mindanao, Philippines«. United States Geological Survey. 1991.
- ↑ »M 7.2 - Samar, Philippines«. United States Geological Survey. 1995.
- ↑ »M 7.5 - Mindanao, Philippines«. United States Geological Survey. 2001.
- ↑ »M 7.2 - Samar, Philippines«. United States Geological Survey. 2012.
- ↑ Lallemand, Serge E.; Popoff, Michel; Cadet, Jean-Paul; Bader, Anne-Gaelle; Pubellier, Manuel; Rangin, Claude; Deffontaines, Benoît (10. januar 1998). »Genetic relations between the central and southern Philippine Trench and the Sangihe Trench«. Journal of Geophysical Research: Solid Earth (v angleščini). 103 (B1): 933–950. Bibcode:1998JGR...103..933L. doi:10.1029/97jb02620.
- 1 2 Larsen, B. (1968). »Sediment from the central Philippine trench«. Galathea Report. 9: 7–21.
- ↑ Ye, Lingling; Lay, Thorne; Kanamori, Hiroo (2012). »Intraplate and interplate faulting interactions during the August 31, 2012, Philippine Trench earthquake (Mw 7.6) sequence«. Geophysical Research Letters. 39 (24): L24310. Bibcode:2012GeoRL..3924310Y. doi:10.1029/2012gl054164.
- ↑ »USGS Earthquake Hazards Program«. earthquake.usgs.gov. Pridobljeno 27. januarja 2022.