2400-1900 p. n. š. – najdbe iz bakrene dobe govorijo, da so na ozemlju današnjega Maribora živeli ljudje.

okr. 800 p. n. š. – na ozemlju današnjega Maribora so že vsaj štiri ilirske naselbine.

okr. 400 p. n. š. – v deželo vdrejo Kelti, prinesejo kulturo mlajše železne dobe in zavladajo nad Iliri.

zadnja leta p.n.š. – naše kraje zasedejo Rimljani; na ozemlju današnjega Maribora je le manjša rimska naselbina s prehodom čez Dravo in križiščem cest v Celje, Ptuj in Virunum (današnja Gospa Sveta na Koroškem); v bližini je meja med rimskima provincama Norik in Gornja Panonija.

do 400 n.š. – nekdanje ilirsko in keltsko prebivalstvo se romanizira.

po 568 – deželo osvojijo Avari in Slovani ter jo poselijo.

okr. 745 – nad predniki Slovencev zagospodarijo germanski Franki: fevdalni sistem utrjuje oblast tujega plemstva.

843    –     delitev frankovske države; ozemlje današnjega Maribora preide v sestavo vzhodno frankovske države, nato nemškega cesarstva.

1147   –    območje današnjega Maribora je združeno v Štajersko; ta postane leta 1180 vojvodstvo.

1164  –     prva zanesljiva omemba gradu v krajini (Marchburch), ki da naselbini pod seboj ime; grad stoji na griču, ki se danes imenuje Piramida; pozidan je bil približno na sredini Podravske mejne krajine, ki jo je nemško cesarstvo ustanovilo za varstvo pred Madžari.

1204  –     Maribor je prvič omenjen kot trg.

1248    –   prvič je omenjena današnja stolnica.

1254    –   Maribor je prvič omenjen kot mesto; razvilo se je iz naselbine na dravskem obrežju pod gradom.

1278  –     po zmagi Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. se Maribor začenja razvijati; dobi obzidje s stolpi, z jarkom in s trojimi vrati; razmahnejo se trgovina, obrt in vinogradništvo; mesto ima monopol nad podravsko vinsko trgovino s Koroško; v mestu osnujejo svoje sedeže razne cerkvene in posvetne gosposke; v mesto se priseli precej Židov; ti se ukvarjajo predvsem z vinsko trgovino in denarništvom; v jugovzhodnem delu mesta si uredijo geto s sinagogo; Slovenci prebivajo v severozahodnem delu mesta v Slovenski ulici (l.1319 je prvič omenjena v listini kot Windische Gazze).

1478-1480 – zgrajen je grad ob severovzhodnem vogalu mesta 1480 – ogrski kralj Matija Korvin (kralj Matjaž iz slovenske ljudske pesmi) v boju proti cesarju Frideriku pridre pred Maribor, ga obkoli, a ne zavzame. .

1515  –     zgrajen je Rotovž.

1532   –    turški sultan Sulejman II. oblega s stotisoč glavo vojsko Maribor, a ga ne osvoji.

1752  –     Maribor postane središče okrožja in sedež okrožnega urada.

1758   –    jezuiti ustanovijo gimnazijo.

1782   –    mesto dobi glavno šolo. .

1795   –    mesto dobi prvo tiskarno.

1846   –    skozi mesto je speljana južna železnica, ki nato poveže Dunaj s Trstom (1857); z njo se začne razcvet mesta.

1850   –    mestni občini se pridružijo koroško, graško in magdalensko predmestje.

1852  –   zgrajena je gledališka stavba.

1859   –    škof Anton Martin Slomšek prenese sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor; skoraj vsi štajerski Slovenci pridejo pod njeno varstvo; z bogoslovjem dobi mesto prvo visoko šolo.

1863   –    Maribor se s koroško železnico poveže čez Dravograd s Celovcem in z Južno Tirolsko.

1866   –    Maribor postane samoupravna občina. .

1870   –    ustanovljena je višja realka, utrdi se učiteljišče.

1898   –    Maribor postane sedež okrožnega sodišča.

1899   –    Slovenci si zgradijo Narodni dom, središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja štajerskih Slovencev.

1901   –    mesto dobi vodovod.

1902   –    zgrajena je sodna palača. .

1913   –    čez Dravo je zgrajen most (današnji stari most).

1918   –    1. novembra prevzame Narodni svet upravo na slovenskem Štajerskem; vojaško poveljstvo je zaupano generalu Rudolfu Maistru.

1918   –    23. novembra razoroži general Rudolf Maister s svojo vojsko nemške brambovce (Schutzwehr) in zagotovi Maribor Sloveniji.

1918   –    1. decembra se Maribor združi v novo državo – Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

1918, 1919 – v mestu se oblikuje slovenska uprava, v šole je uvedena slovenščina; ta postane uradni jezik.

1920   –    Maribor dobi elektriko iz bližnje falske elektrarne.

1921  –     izvoljen je prvi slovenski župan.

1923  –     Maribor postane sedež velike upravne enote – oblasti.

1941 – 6. aprila napade Nemčija Jugoslavijo; nacistična vojska zasede 10. aprila Maribor; slovenske šolske, kulturne in prosvetne institucije so odpravljene, slovensko gospodarstvo uničeno, slovenščina izgnana iz javnega življenja; mnoge Slovence preženejo, v mariborski jetnišnici streljajo talce; Maribor postane žarišče odpora v severovzhodni Sloveniji.

1941 – 29. aprila prva akcija v Mariboru in Sloveniji zoper okupatorja: v Volkmerjevem prehodu mladinci zažgejo avtomobila okupatorske uprave.

1945 – 9. maja je Maribor osvobojen; postane sedež mariborskega okrožja.

1945 – 1947 – obdobje obnove; odpravljajo se posledice vojne; obnovijo se slovensko šolstvo, uprava in kulturne ustanove; Maribor dobi radijsko postajo.

1949  –     izdelan je regulacijski (urbanistični) načrt Maribora.

1959   –    ustanavljati se začno višje šole; delovati začne pohorska vzpenjača.

1964   –    prva Zlata lisica – svetovno prvenstvo v slalomu za ženske na Pohorju 1964 – odpravljen je mariborski okraj.

1967  –     občine Center, Tabor in Tezno se združijo v enotno občino Maribor.

1975   –    ustanovljena je mariborska Univerza.

1977  –     sprejet je urbanistični načrt za stanovanjski predel Maribor – jug.

1981  –     enotna mariborska občina se razdeli na šest občin – Rotovž, Tabor, Pobrežje, Tezno, Ruše in Pesnica; povezane so v posebno družbenopolitično skupnost Mesto Maribor.

1990  –     občine Rotovž, Tabor, Tezno in Pobrežje se združijo v občino Maribor; Ruše in Pesnica ostaneta samostojni. Predsednica Skupščine občine Maribor postane Magdalena Tovornik.

1994  –     Maribor postane mestna občina, samostojne postanejo občine Duplek, Rače-Fram in Starše. Za župana je izvoljen dr. Alojz Križman

1998  –    iz Mestne občine Maribor se izločita še občini Miklavž in Hoče-Slivnica, za župana je izvoljen Boris Sovič.

2002  –    Mestna uprava Mestne občine Maribor je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001:2000

2004  –     Slovenija je postala polnopravna članica Evropske unije

2005  –     Mestna uprava občine Maribor je uspešno zagovarjala ponovitveno presojo za sistem kakovosti po ISO 9001:2000

2006  –    Za župana je izvoljen Franc Kangler

2007  –   Mestni svet je potrdil reorganizacijo Mestne uprave mestne občine Maribor